Poznavalci pravijo, da bodo sončne elektrarne v Sloveniji do leta 2020 pokrile od 4 do 7 odstotkov skupne porabe elektrike. V primerjavi s preteklostjo je to velik skok naprej, vendar glede na grožnje, ki jih pred nas postavljajo podnebne spremembe, pa bi morali pri nas precej hitreje vgrajevati sončne celice na strehe zasebnih in še bolj javnih objektov. Znano je namreč, da bodo morale biti po letu 2019 vsi novo zgrajeni javni objekti zgrajeni tako, da za delovanje ne bodo porabili skoraj nič energije, zato imajo sončne elektrarne v Sloveniji zelo velik potencial.

V zadnjem času se po načelih tako imenovanega pogodbenega financiranja gradi številne sončne elektrarne na strehe šolskih objektov. Šolam, ki imajo velike strehe, namreč sončne celice lahko veliko pripomorejo k proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije. Poleg tega pa od investitorjev sončne elektrarne vsako leto dobijo nekaj najemnine. Po petnajstih, dvajsetih letih (odvisno od pogodbenih odnosov) pa sončne elektrarne postanejo last šole in potem le-te prejemajo ves denar od prodane električne energije. To torej pomeni, da sončne elektrarne postajajo vse bolj popularne in zanimive tudi za vodstva posameznih šol in občinska vodstva.

Sončne elektrarne so od leta 2001, ko so na strehi poslovne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani postavili prve sončne module pri nas z močjo 1,1 kW, doživele pravi razcvet. Lahko bi celo rekli, da se množijo kot gobe po dežju. Ali se bodo kot gobe po dežju ob neustreznih pogojih tudi sončne elektrarne hitro »posušile«? Tako sem namreč lahko razbral iz članka, ki je bil 5. decembra objavljen v Delu. Novinar je zapisal, da naj bi država z najnovejšimi predlogi  o spremembah uredbe o podporah električni energiji in obnovljivih virov energije upočasnila hitro rast gradnje sončnih elektrarn. Takšna razmišljanja državnih birokratov so povsem skregana z zahtevami EU in trendi v svetu. Zdaj ko so sončne elektrarne postale zanimive tudi za večje vlagatelje in ko  se investicije v sončne elektrarne zelo hitro znižujejo pa državni birokrati poskušajo zavreti razvoj te dejavnosti, ki sicer prinaša veliko dodano vrednost in zagotavlja nova »zelena« delovna mesta. Kje je v tem logika?Namesto, da bi denar, namenjen v TEŠ 6 raje preusmerili v sončno in drugo obnovljivo energijo.

S pomočjo sončnih elektrarn proizvajamo električno energijo iz obnovljivih virov energije. V Sloveniji je vse več lastnikov zasebnih hiš, javnih in poslovnih objektov, ki se zanimajo za namestitev sončnih elektrarn na svoje strehe. V zadnjih letih se je ponudba tovrstnih storitev zelo povečala, kar investitorjem povzroča precej težav pri odločanju za izbiro izvajalca.  Za marsikaterega investitorja pa je najpomembnejša zagotovljena cena električne energije, ki jo država zagotavlja vsakemu investitorju. Dodaten motiv za investitorje je tudi v tem, da pri Eko skladu za gradnjo sončnih elektrarn lahko najamejo ugodno posojilo. Za najem posojila investitorji ne potrebujejo porokov ali kakšnih drugih garancij, ampak posojilo zavarujejo s svojo sončno elektrarno. Posojila pa odplačujejo kar z denarjem, ki ga prejmejo od prodaje električne energije. Po izračunih strokovnjakov se taka naložba povrne v obdobju osmioh don 12. let